K nam vodijo različne poti.
Ene so ozke, ravne, gladke, tlakovane, asfaltirane,
druge široke, dolge, zavite,
posute s peskom, gramozom …,
vsaka pa je prava.
Različni smo tudi ljudje in otroci,
ki se srečujemo in družimo v vrtcu.

Potrudimo se vsi,
da se bomo sprejemali in upoštevali
v vsej raznolikosti in individualnosti;
poiskali v vsakem otroku in odraslem tisto najboljše,
kar nas dela dobre ljudi.

Naj tej poti spoznavanja, iskanja, prilagajanja
se spotikamo, padamo,
vendar naj bo to izziv za boljši skupni jutri,
da bo teh padcev manj.

Kristina Travnekar